Madžarski premier Viktor Orbán je v nedavnem intervjuju razkril, ali bi ostal v politiki, če bi stranka Fidesz prešla v opozicijo. Govoril je tudi o gospodarskih razmerah in o svojem viralnem »bruseljskem« lapsusu. Medtem je Péter Csányi, novi izvršni direktor OTP Banke, kritiziral gospodarsko politiko Orbánove vlade, napovedal morebiten nakup banke in pozval k uvedbi evra ter opustitvi ad hoc gospodarske politike.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je opozoril na naraščajočo nevarnost tretje svetovne vojne. Po njegovih besedah se človeštvo trenutno bori z nevarnostjo globalnega konflikta. Szijjártó je poudaril, da je preprečevanje takšnega konflikta ključnega pomena in pomembnejše od česar koli drugega. Njegova izjava nakazuje na resnost trenutne mednarodne situacije in potrebo po takojšnjem ukrepanju za deeskalacijo napetosti.

Mesec dni po prekinitvi ognja med Iranom in Izraelom, ki je končala 12-dnevno vojno, prebivalci Irana ostajajo zaskrbljeni zaradi možnosti novega spopada. Izrael se medtem aktivno pripravlja na nadaljnje raketne napade Irana, kar potrjuje tudi povišanje obrambnega proračuna za 12,5 milijarde dolarjev in pospešen nakup novih protiraketnih sistemov Arrow. Iran medtem trdi, da je nadomestil uničene zračne obrambne sisteme, vendar so ti sistemi po navedbah iranskih uradnikov le nadomestila iz skladišč, ne pa izboljšave. Dodatno zaskrbljenost povzroča pobeg 27 zapornikov iz zloglasnega iranskega zapora Evin po izraelskem napadu.

Napetosti med Iranom in Izraelom so se ponovno zaostrile, saj iranski režim očitno poskuša pripisati nadnaravnim silam vlogo v nedavnem konfliktu, vključno z domnevnimi judovskimi talismani, najdenimi v Teheranu. To pri nekaterih Irancih, kot je Nik Kowsar, vzbuja občutek déjà vuja zaradi preteklih nerazumnih trditev. Kljub mesec dni trajajočemu premirju po 12-dnevni vojni, ki se je končala z izraelskim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov, mnogi Iranci še vedno živijo v negotovosti in strahu pred novim spopadom. Prebivalci, kot je 57-letni Peyman iz Širaza, izražajo dvome o trajnosti premirja. Vmešavanje ZDA v konflikt 21. junija z bombardiranjem jedrskih objektov je sprva povzročilo strah pred začetkom tretje svetovne vojne, vendar se je ta skrb umirila.

Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med konferenco v Tadžikistanu razkril, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu zaprosil Moskvo, da Teheranu prenese sporočilo, v katerem Izrael izraža željo po mirni rešitvi sporov in izogibanju konfrontaciji. Putin je poudaril, da Rusija ohranja tesne in zaupne odnose tako z Zahodnim Jeruzalemom kot s Teheranom, in dodal, da si Izrael ne želi več vojne z Iranom.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Moški, obtožen poskusa atentata na Donalda Trumpa na Floridi lani, je bil spoznan za krivega. New York Magazine pa je kritiziral Trumpovo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) kot operacijo policijske države, na kar se je odzvala Kristi Noem.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je izjavil, da mu je v šestih mesecih uspelo končati šest vojn. Omenil je, da mora poslušati kritike, ki pravijo, da dela narobe. Trump je dodal, da če ne bi bilo Bidna, ne bi bilo vojne.